Pregled sluha in slušni aparati za našo babico
Moja babica je vedno bila nasmejana, topla in zgovorna oseba, ki je znala vsak dan polepšati s svojo dobro voljo. A z leti se je začelo dogajati nekaj, kar je počasi spreminjalo njeno vsakdanje življenje.
Vedno težje je slišala kar so ji drugi govorili. Najprej smo to pripisovali njeni starosti in temu nismo posvečali preveč pozornosti. Kasneje pa je postalo očitno, da jo naglušnost močno ovira. Pogosto je spraševala, da naj ponovimo kar smo rekli. Med pogovori na družinskih srečanjih se je večkrat umaknila v kot in le tiho opazovala dogajanje. Pogovori po telefonu so postali skoraj nemogoči. Televizijo je poslušala tako na glasno, da smo jo slišali že pred vrati stanovanja. Opazili smo tudi, da je postajala bolj zadržana in včasih celo žalostna, ker ni več mogla enakovredno sodelovati v vsakdanjih pogovorih.
Zato smo se kot družina odločili, da ji pomagamo. Peljali smo jo na pregled sluha in kmalu je dobila svoj prvi slušni aparat. Na začetku je bila nekoliko skeptična in prestrašena. Bala se je, da so slušni aparati moteči, da ji bo neprijetno ali da ga ne bo znala uporabljati. A kmalu po prvem dnevu nošenja se je vse spremenilo. Ker je babica zdaj nosila slušni aparat je znova slišala ptičje petje, kapljanje dežja in predvsem nas, domače. Njene oči so se spet zasvetile, ko je spet slišala naš smeh. Na družinskih kosilih se je znova vključevala v pogovore, se smejala šalam in dodajala svoje zgodbe iz mladosti. Pogovori po telefonu so ji spet postali veselje, televizijo pa je končno lahko poslušala na normalni glasnosti. Videti je bilo, kot da se je del nje prebudil nazaj v življenje.
Ja, slušni aparati ne vrnejo le sluha, ampak slušni aparati vrnejo tudi samozavest, družabnost in predvsem notranji mir. Znova se je počutila koristno in slišano in to v obeh pomenih besede.…