Jutranja kava v kavarni mi polepša dan

, , ,

Ker prihajam iz velikega kraja, sem bila vedno navajena, da zjutraj pred službo grem v mojo najljubšo kavarno in spijem kavico. Potem pa sem se preselila k fantu, ki pa je prihajal iz majhnega kraja in ko sem rekla, da greva na jutranjo kavo v kavarno, me je čudno gledal. Nisem vedela zakaj me tako gleda in nato mi je povedal, da tukaj ni ravno navada, da se hodi v kavarno zjutraj na kavo. Kava se pije doma. Tako sem imela eno veliko težavo, ker nisem imela rada turških kav. 

Jutranja kava v kavarni mi polepša dan

Nekaj dni sem upoštevala fantov nasvet in se trudila, da sem pila kavo doma. Potem pa sem enostavno videla, da to meni ne paše. Ni mi pasala niti kava, niti da sem jo pila doma. Pogrešala sem kavarno. Tako sem se odločila, da grem vseeno zjutraj na kavo. Moram reči, da so me v kavarni zelo lepo postregli in nikoli nisem imela občutka, da bi jih bila čudna. Je pa res, da so se čudili vsi ostali. Vse skupaj je pri meni delovalo tako, kot da imam polno časa in ne vem kam naj grem z njim. To pa sploh ni bilo res. Imela sem polno dela čez dan, mogoče še več, kot vsi tisti, ki so to mislili. Le občutek je takšen, ko vidiš nekoga zjutraj piti kavo v kavarni. 

Sedaj sem se navadila, ker sem si rekla, da se ne bom obremenjevala z drugimi. Meni jutranja kavarniška kava polepša dan in to je glavno. Kaj si mislijo drugi, pa je njihov problem. Niso oni jaz in oni ne živijo mojega življenja. Tako so se ljudje navadili, da je tudi jutranja kava v kavarni čisto nekaj normalnega. 

Včasih gre z menoj tudi mož. Ja, lahko rečem, da se zavedam, da je to bil velik korak zanj in da sem vesela, da je kava zmagala pred običaji. …

Kompost mi že kar nekaj let še kako služi

, , , ,

Ko sem si nekaj let nazaj uredil prijeten vrt zraven moje hiše, sem si mislil, da bom lahko na ta način končno dosegel to, da se bom samoskrboval z zelenjavo. To mi je bil namreč že kar nekaj časa cilj, kajti že sama ideja, da si vso zelenjavo pridelam sam, se mi je zdela res zelo prijetna. Še danes sem namreč precej velik skeptik tega, kar kupujemo v trgovinah, v smislu, da ne moraš nikoli zares vedeti, če je to kar kupiš res naravno pridelano. Ampak ko sem si uredil tisti vrt, sem mislil, da je to vse, kar bom potreboval. A hitro sem lahko videl, da temu ni tako. Moji pridelki so namreč potrebovali tudi kakšno gnojilo.

Kompost mi že kar nekaj let še kako služi

A pri tem je bila spet ista težava, da nisem zaupal tistim gnojilom, ki jih kupiš v trgovini. Zaradi tega sem začel iskati kakšno alternativo. No hitro pa sem se spomnil ravno na kompost. O tem sem sicer vedel le bežno, vendar sem se odločil, da se bom o temu malo bolj pozanimal. Izkazalo se je, da lahko kompost precej enostavno narediš sam doma iz svojih bioloških odpadkov. Pri tem moraš edino paziti, kaj daješ gor. Dobro je namreč uporabljati reči, ki se hitro razgradijo. Na primer kakšni olupki od hrane so lahko precej dobra ideja za to. A vseeno je potrebno paziti da ne vržeš čisto vsega, kar uporabljaš v kuhinji. Na primer kakšni olupki od jajc ne sodijo ravno na kompostnik, saj se razgrajujejo zelo počasi, zato se jim raje izognem ali jih predhodno drobno zdrobim. Ključno je tudi pravo razmerje med zelenimi (vlažnimi) in rjavimi (suhimi) materiali, redno obračanje ter zmerna vlaga — tako se razgradnja pospeši in zmanjša neprijeten vonj.

No tako sem res lotil tega, ter začel s tem, da sem izdelal kompostnik iz lesa, kar je bilo res enostavno. Nato pa sem skozi mesece na kompostnik nalagal biološke odpadke, dokler ni nastal tisti pravi kompost po kakšnem letu čakanja. Ko je kompost temen, drobljiv in prijetno diši po zemlji, je pripravljen za uporabo. Tega sem lahko nato uporabil na svojem vrtu, ter je res naredil prav čudeže, saj so bili pridelki res veliko bolj bogati.…

Popravilo kosilnice in bolezen serviserja

, , , ,

Trava na travniku je že kar visoka. Bo potrebna košnja, moja bencinska kosilnica za košnjo na strmem terenu pa je še vedno na popravilu pri mehaniku v sosednji vasi. Kaj narediti?

Popravilo kosilnice in bolezen serviserja

Z manjšo kosilnico ne bo šlo, površina je prevelika. Pa še v hribu je – kdo bo potiskal kosilnico gor in dol. Pokličem mehanika, a se kot po navadi ne javi na telefon. Ne preostane mi drugega, kot da grem tja pogledat, kaj se dogaja z mojo kosilnico. Bom skočil kar s kolesom; dan je sončen, temperature pa ravno prave za kolesarjenje. Poganjam pedala, da se kar kadi za menoj po makadamu. V sosednji vasi najprej zavijem v vaško gostilnico, da potešim žejo in spravim prah iz ust. Mehanična delavnica je takoj za gostilnico, tik ob vaški cerkvi. Kolo pustim kar tukaj in se peš odpravim do mehanika. Vrata delavnice so zaprta. Pogledam okrog hiše, nikjer nikogar. Mehanikov avto je doma, parkiran pod nadstreškom zraven vrta. Stopim do vrat in pozvonim. Nič, vse tiho. Še enkrat pozvonim in hkrati potrkam po steklenih vratih. Slišim copate, kako počasi podrsavajo po tleh in se približujejo vratom. Mehanik počasi odpre vrata, oblečen še v dnevno haljo, z brisačo okrog vratu in ves rdeč okrog nosa. Angina ga je položila v posteljo; že dva dni leži in komaj lahko vstane. Na mojo srečo je uspel kosilnico popraviti, preden ga je bolezen spravila v posteljo. Z desno roko seže na omarico pri vratih in mi poda ključ delavnice. Kosilnico pripeljem do hiše, mu vrnem ključ in skočim do soseda, da me z njegovim traktorjem odpelje domov.

Kosilnico in moje kolo naloživa na prikolico traktorja in jo počasi mahneva proti domu. Hitro s traktorjem itak ne gre. Pri meni doma sprazniva prikolico in spijeva vsak kozarec domačega vina. Danes ne bo nič s košnjo – pozabil sem nabaviti gorivo za kosilnico. Bo trava počakala do jutri. Jutri pred košnjo preverim še olje, napetost vrvice in ostrino noža, da bo delo šlo gladko in da travnik ne bo scefran.…

Prevajanje je zame vsakdanja vaja občutljivosti: poslušam, tehtam, popravljam.

, , , ,

Ko pomislim na prevajanje, se vedno spomnim na delavnico v majhni knjižnici, kjer smo se zbrali študenti, novinarji in en starejši gospod, ki je prisegal na ladijske dnevnike. Govorili smo o tem, kako je jezik več kot slovar in slovnica. Je ritem, zrak med stavki, tihi nasmehi med vrsticami. Prevajanje ni samo iskanje ‘pravih’ besed, ampak potrpežljiv pogovor med dvema svetovoma, ki ne mislita nujno enako, a se želita razumeti.

Najbolj to začutim, ko prebiram osnutke besedil, v katerih avtor naglo menja ton – en stavek je poslovno strog, naslednji pa zafrkantsko domač. Tam se prižge alarm: ali bo bralec v drugem jeziku slišal isto melodijo? Pri takih nalogah si najprej napišem opombe o ciljni publiki, okoliščinah in želenem občutku. Šele nato se lotim prvega osnutka, ki je pogosto neroden, a iskren. Naslednji korak je brušenje – berem na glas, zamenjam dolgočasne besede za bolj žive, lovim ritem in dih. Včasih se vrnem k izvirniku in najdem tisti droben namig, ki ga prej nisem opazila.

Prevajanje se mi zdi podobno restavriranju slike: odstraniš prah, popraviš razpoke, vendar ne prebarvaš identitete. Ko naletim na kulturne reference, ne lovim dobesednih prevodov, temveč iščem: pregovor za pregovor, šalo za šalo, pri čemer pazim, da ne zdrsnem v razlago. Če je treba, dodam drobno pojasnilo, a raje rešim z izbiro besede, ki naravno nosi pomen.

V praksi se največ naučim iz povratnih informacij. Ko mi urednica napiše, da je nek odstavek ‘zadihal’, vem, da sem zadela ravnotežje med natančnostjo in toplino. Prevajanje je zame vsakdanja vaja občutljivosti: poslušam, tehtam, popravljam. In vsakič, ko besedilo steče, imam občutek, kot da sem nekomu pomagala najti pot domov.

Ko delam z naročniki, jim razložim, da dobro prevajanje zahteva čas in pogovor. Najprej preverimo terminologijo in ton, nato uskladimo primerjalne tekste, da vsi razumemo, kaj pomeni ‘naravno’. Tehnologija pomaga, vendar jo vidim kot oporo, ne kot bližnjico: orodja so koristna, a končna odločitev ostane človeška. Prav zato je prevajanje tudi zaupanje – med avtorjem, urednikom in tistim, ki med njima tiho drži nit.…

Naglavne svetilke so za hribe nujen nakup

, , , ,

Iskreno nisem sam nikoli videl kakšne bistvene uporabe za naglavne svetilke. Te so se mi zdele precej nepraktične, saj bi lahko vsako potrebo za tovrstne svetilke nadomestil z ročno. Zato sem si s seboj tudi v hribe vedno vzel ročno svetilko. V hribe sem namreč hodil kar pogosto. Kot obvezno opremo pa sem si vedno zraven vzel kakšno svetilko. V hribih se lahko namreč hitro kaj zalomi, saj je tudi vreme nepredvidljivo, tako da ni tako redko, da se znajdeš v temi.

Naglavne svetilke so za hribe nujen nakup

No, nekaj časa nazaj pa se nam je s prijatelji zgodilo ravno to. Kar naenkrat nas je zajela nevihta. Na srečo ni šlo za nič hujšega, vendar smo se za nekaj ur morali vseeno ustaviti, saj je bil dež prenevaren za nadaljevanje. Tako smo se na koncu znašli v temi in smo morali priti nazaj. Sam sem imel v rokah svetilko, a prijatelj je imel naglavno svetilko. Tako je imel on obe roki prosti, kar mu je pomagalo pri spolzkem terenu, saj si je lahko pomagal z rokami. Jaz pa sem po drugi strani imel samo eno prosto roko, kar mi je nekoliko otežilo pohod. Tedaj sem prvič videl, da naglavne svetilke res niso nekaj, kar nima svojega namena.

Takoj ko sva se vrnila domov, oziroma naslednji dan, pa sem se tudi sam odpravil v trgovino. Tam sem iskal naglavne svetilke, saj sem si kakšno želel dodati k svoji opremi. Ker sem videl, kako praktična je ta rešitev, sem se kar odločil za nakup.

Nedolgo za tem pa smo se spet odpravili na pohod v hribe, ampak tokrat ponoči. Tedaj sem lahko tudi sam prvič poskusil naglavno svetilko in videl, da je ta res uporabna. Poleg tega, da imaš vedno proste roke, ti ta osvetli ravno tisti del poti, kamor gledaš. To pride še kako prav, tako da sem hitro videl, da je šlo za dober nakup.

Če razmišljate o naglavni svetilki za hribe, bodite pozorni na nekaj ključnih lastnosti: svetilnost (v lumnih) in doseg snopa, nizko težo in udoben trak, zaščito pred vodo (vsaj IPX4), vzdržljivost baterije ali možnost polnjenja prek USB, rdečo LED za nočni vid ter možnost prilagajanja kota svetlobe. Dobro je tudi, da ima svetilka več načinov svetljenja, da jo lahko prilagodite različnim razmeram na poti.

Od takrat so naglavne svetilke stalni del moje planinske opreme. Če pogosto hodite v naravo, je to res nujen nakup, ki vam lahko olajša korake in poskrbi za varnost v temi.…

Aktualne politične novice berem z zanimanjem

, , ,

Zadnje čase opažam, da so aktualne politične novice postale del mojega vsakdana, pa čeprav si tega včasih niti ne želim. Ko zjutraj odprem telefon, me že na naslovnici pričaka val novic o novih zakonih, aferah, odstopih in obljubah. Včasih se pošalim, da bi bilo lažje, če bi se preprosto odjavila od sveta – pa vem, da to ne bi bilo prav.

Politika se nas dotika, pa če to priznamo ali ne. Cene hrane, goriva, vrtcev, celo to, kdaj in koliko časa čakam na zdravnika – vse to izhaja iz odločitev ljudi, o katerih pišejo aktualne politične novice v Sloveniji danes. Ravno zato sem si zadala, da novice ne bom brala samo zato, da bi vedela, kaj se dogaja, ampak da bi razumela, zakaj se dogaja.

Spomnim se, kako sem včasih novice spremljala površinsko. Odprla sem članek, preletela tri odstavke, in to je bilo to. Danes poskušam stvari pogledati širše. Ko preberem, da se uvaja nova davčna sprememba, me zanima, kako bo to vplivalo na podjetnike, na družine, na mlade. Aktualne politične novice tako niso več le dnevni hrup, ampak nekakšen kompas – če znaš gledati med vrsticami.

Seveda pridejo dnevi, ko imam vsega dovolj. Ko se zdi, da je vsak naslov napisan samo zato, da bi nekoga razjezil ali prestrašil. Takrat se zavestno umaknem. A po nekaj dneh me spet zanima kaj se dogaja, kam gredo stvari. In spet odprem spletno stran, kjer me čaka nova runda aktualnih političnih novic.

Včasih me kdo vpraša, zakaj si sploh belim glavo s tem. Moj odgovor je preprost – zato, ker nočem, da drugi odločajo o moji prihodnosti, medtem ko jaz ostajam nevedna. Razumevanje aktualnih političnih novic mi daje občutek, da sem del sveta, ne samo opazovalka.

Danes vem, da se politike ne da ignorirati. Lahko se od nje odmakneš za nekaj časa, a slej ko prej te spet doseže. Zato raje spremljam, berem in razmišljam – z zavedanjem, da vsaka informacija nekaj pomeni. In da so aktualne politične novice, čeprav včasih naporne, še vedno eno najmočnejših orodij, da ostaneš buden in odgovoren državljan.…

Ko me je zaslon za prenosnik zapustil

, , , ,

Nekaj časa nazaj sem imel precej stresno obdobje. Izpitno obdobje je začelo prihajati h koncu, jaz pa sem imel še kar nekaj projektov na računalniku, ki sem jih moral zaključiti čim hitreje. Nekaj časa mi je vse šlo po maslu, ter nisem imel veliko težav, a to se je hitro spremenilo. Ko sem delal “na polno”, sem na svojem prenosniku kar naenkrat opazil konkretno težavo. Ta se je zgodila, ko mi je zaslon za prenosnik kar naenkrat odpovedal. Ta je postal črn, ter prenosnika nisem moral več uporabljati. Tedaj pa seveda panika. 

Ko me je zaslon za prenosnik zapustil

Začel sem raziskovati, kje je težava. Na srečo sem lahko ugotovil, da prenosnik še vedno deluje, a zaslon je pač crknil. To je bila po eni strani dobra novica, kajti pomenilo je, da bom moral le zamenjati zaslon za prenosnik. Tako sem začel na spletu iskati različne ponudnike, ki bi nudili hitro in učinkovito popravilo zaslonov na prenosniku. Zelo me je presenetilo, ko sem videl, da je tovrstnih ponudnikov v bistvu kar veliko. Zato sem lahko tudi hitro našel tistega ustreznega ponudnika. Odpravil sem se tja kar v živo, ter sem povedal, da se mi kar precej mudi, saj imam še kar nekaj dela, ki ga moram čim hitreje končati na svojem računalniku. Na srečo so mi lahko na servisu sporočili, da se bodo dela lotili takoj, tako da bom imel čas, da končam vse potrebne projekte.

Čez nekaj ur, po tem, ko sem jim predal prenosnik, so mi sporočili, da je težava res povezana samo z zaslonom. Zato so mi montirali kar nov zaslon za prenosnik, primeren za moj model. Že čez dan ali dva sem se lahko nato vrnil na servis in prejel svoj računalnik. To me je zelo razveselilo, saj je to pomenilo, da sem lahko pravočasno zaključil z vsem delom, ki sem ga še imel. …

Kakšne strešne kritine izbrati?

, , , ,

Ko smo se lotili obnove stare hiše mojih starih staršev, smo hitro ugotovili, da bo ena večjih investicij nova streha. Stara je bila že načeta, nekaj ploščic je manjkalo, pri močnejšem dežju pa so se začele pojavljati tudi sledi zamakanja. Tako se je začelo raziskovanje, primerjanje in odločanje. Kakšne strešne kritine izbrati?

Imeli smo precej zahtev. Kritina naj bo trpežna, odporna na vremenske razmere (saj hiša stoji precej na vetrovnem območju), hkrati pa naj se tudi vizualno poda k rustikalnemu videzu hiše. Najprej smo razmišljali o klasičnih glinenih strešnikih, a so se nam zdeli pretežki in tudi montaža bi bila bolj zahtevna. Nato smo razmišljali o betonskih, a nas je na koncu najbolj prepričala kovinska kritina z zaščitnim slojem proti koroziji.

Kakšne strešne kritine izbrati?

Z lokalnim izvajalcem smo se dogovorili za ogled in svetovanje. Bil je zelo odprt, pokazal nam je več vzorcev in predlagal barvno uskladitev z ostalimi elementi hiše. Dobili smo tudi informacijo o izolaciji, ki je danes skoraj nepogrešljiva, saj poleg zaščite pred vremenskimi vplivi pomembno vpliva tudi na porabo energije.

Montaža je potekala gladko in brez zapletov. Ekipa je delo opravila v nekaj dneh, vse so po sebi počistili, stari material pa odpeljali. Ko sem prvič stal pred hišo z novo streho, sem bil res ponosen. Ne le zaradi videza, temveč tudi zato, ker sem vedel, da je narejeno kakovostno in premišljeno.

Strešne kritine niso nekaj, kar menjaš pogosto, zato verjamem, da smo se odločili prav. Investicija je bila večja, a dolgoročno prinaša večjo varnost, energetsko učinkovitost in seveda boljšo kakovost bivanja. Kadar se peljem mimo podobnih hiš z novimi strehami, vedno z zanimanjem pogledam gor, ker zdaj res vem, koliko razlike naredi dobra odločitev in dobre strešne kritine.

Odločitev za kakovostne strešne kritine se je izkazala tudi ob prvem močnem nalivu. Nobenega kapljanja, nobenega hrupa, le občutek varnosti. Tudi temperaturna razlika v notranjosti je bila očitna. Streha zdaj ni le zaščita, ampak pomemben del udobja in trajnostne prenove doma.…

Pregled sluha in slušni aparati za našo babico

, , ,

Moja babica je vedno bila nasmejana, topla in zgovorna oseba, ki je znala vsak dan polepšati s svojo dobro voljo. A z leti se je začelo dogajati nekaj, kar je počasi spreminjalo njeno vsakdanje življenje.

Vedno težje je slišala kar so ji drugi govorili. Najprej smo to pripisovali njeni starosti in temu nismo posvečali preveč pozornosti. Kasneje pa je postalo očitno, da jo naglušnost močno ovira. Pogosto je spraševala, da naj ponovimo kar smo rekli. Med pogovori na družinskih srečanjih se je večkrat umaknila v kot in le tiho opazovala dogajanje. Pogovori po telefonu so postali skoraj nemogoči. Televizijo je poslušala tako na glasno, da smo jo slišali že pred vrati stanovanja. Opazili smo tudi, da je postajala bolj zadržana in včasih celo žalostna, ker ni več mogla enakovredno sodelovati v vsakdanjih pogovorih.

Pregled sluha in slušni aparati za našo babico

Zato smo se kot družina odločili, da ji pomagamo. Peljali smo jo na pregled sluha in kmalu je dobila svoj prvi slušni aparat. Na začetku je bila nekoliko skeptična in prestrašena. Bala se je, da so slušni aparati moteči, da ji bo neprijetno ali da ga ne bo znala uporabljati. A kmalu po prvem dnevu nošenja se je vse spremenilo. Ker je babica zdaj nosila slušni aparat je znova slišala ptičje petje, kapljanje dežja in predvsem nas, domače. Njene oči so se spet zasvetile, ko je spet slišala naš smeh. Na družinskih kosilih se je znova vključevala v pogovore, se smejala šalam in dodajala svoje zgodbe iz mladosti. Pogovori po telefonu so ji spet postali veselje, televizijo pa je končno lahko poslušala na normalni glasnosti. Videti je bilo, kot da se je del nje prebudil nazaj v življenje.

Ja, slušni aparati ne vrnejo le sluha, ampak slušni aparati vrnejo tudi samozavest, družabnost in predvsem notranji mir. Znova se je počutila koristno in slišano in to v obeh pomenih besede.…

Izdelava ključev Ljubljana je rešilo mojo situacijo

, , ,

Nekaj časa nazaj sem zlomila svoj ključ. Res sem bila v zelo velikih, večji in enostavno nisem imela časa razmišljati. V tistem momentu sem bila malce premočna in zgodilo se je to, kar res nisem pričakovala. Del ključa je ostal v vratih. Najprej je bila seveda panika, ker sem morala ključ nekako odstraniti iz vrat. Pri tem mi je pomagal prijatelj in skupaj sva rešila zadevo precej hitro. Ko je bil ta problem rešen, pa je nastal seveda naslednji problem vsaj jaz rezervnih ključev nisem imela. Začela sem brskati po spletu in iskati. Našla sem izdelava ključev v ljubljano. Takoj sem vedela, da se moram odpraviti tja, saj so bili oni nekako še najbližje.

Izdelava ključev Ljubljana je rešilo mojo situacijo

Končno sem prišla tja na izdelava ključev Ljubljana in tistemu, ki je bil tam obrazložila situacijo. Povedala sem mu, da celega ključa na žalost ni, mama pa odlomljenega. Rekel je, da lahko preizkusi nekaj narediti tudi z odlomljenim, ampak bo moral biti res dosti bolj natančen. Bila sem res zelo presenečena, ko je lahko ta ključ spravil nazaj skupaj in naredil novega. Tokrat mi je naredil 3 ključe, saj je rekel, da se bo očitno to še kdaj ponovilo. Dejstvo je, da sem konstantno v gneči in velikokrat se zgodi, da hitim in ne razmišljam. Tukaj je imel res prav. Hvala bogu je izdelava ključev Ljubljana bila res najboljše izbira.

Dobila sem 3 ključe in lahko sem šla domov brez kakršnekoli skrbi. Puščam en ključ v stanovanju in 2 nosim s sabo. Edini problem je, da če se mi ključ seveda spet zlomi, si ne bom morala odkleniti stanovanja, saj bo košček ključa še vedno v vratih. V tem primeru pa verjamem, da se lahko zanesem na svojega prijatelja, ki mi je rešil situacijo že prejšnjič. Jaz res upam, da se to ne bo več ponovilo. Definitivno bom poskrbela za to, da se ustavim in ne hitim vsakič tako hitro.…

1 2 3 4 5 >»