Kako so tartufi postale edine gobe, ki jih jem
Nikoli nisem kaj preveč oboževala gob, ampak ko so se prvič tartufi pojavili na preizkušnji, sem bila zelo navdušena. Vonj mi najprej ni bil kaj prevel vešč, ampak ko sem pojedal nekaj koškov skrbno pripravljenih v testeninah, sem ugotovila, da so mi zelo všeč. Nekaj časa sem se sicer obotavljala, da bi jih sama kupila in si naredila podobno jed s testeninami, saj sem bila prepričana, da mi ne bo uspelo tako dobro pripraviti takšne testenine. Potem sem se pa le opogumila in tartufi so bili pripravljeni, da si jih pripravim skupaj s testeninami.
Poiskala sem nekaj receptov na spletu, da si izberem tistega, ki se mi bo zdel najboljši. Nikoli ne bi pomislila, da bom našla gobe, ki mi bodo všeč. Še manj pa, da bodo to tartufi, ker so mi vsi rekli, da če ne meram gob, potem to zagotovo ne bo zame. Ampak očitno so se zmotili na celi črti, saj sem tik pred tem, da bom postala ljubiteljica teh gob. Neverjetno res, kako so tartufi dobri in še bolj neverjetno kako mi ostale gobe niti najmanj ne dišijo. Pa sem bila že od majhnega vedno blizu temu, da jem različne vrste gob. Sem in tja sem jih jedla, ampak ne vedno. Vloženi šampioni so edine gobe, ki jih jem. Kuhane ali pačene mi pa nikakor ne gredo. Mislim, da sem bila najmanj navdušena nad ocvrtimi marelami. Tea nisem nikoli razumela, zakaj se je.
Ampak tako, kot verjetno obstaja nekdo, ki je vse gobe in mu tartufi nikakor niso všeč, obstaja tudi obratna kombinacija in ta je pri meni. Poznam recimo ljudi, ki brez gob ne morejo. Mislim, pa še se nisem spoznala nikogar, ki bi se tako izogibal gobam kakor se jim jaz izogibam. Edine gobe, ki sem jim verjetno ne bom izogibala sedaj, so sicer tartufi vse ostalo je pa še vedno pod velikim vprašanjem. …